Video: Kako moramo ukrepati ob pojavu gozdu nevarnega škodljivega organizma?

Z izvedbo simulacije ukrepanja v primeru najdbe škodljivega organizma lahko preverimo pripravljenost na ustrezno odzivanje v realnem primeru ter identificiramo kritične točke v postavljenih protokolih ukrepanja. Nekateri škodljivi organizmi rastlin, ki še niso prisotni v Evropski uniji, so za evropski prostor lahko še posebej nevarni, zato jih je EU opredelila kot karantenske škodljive organizme. Proti njim se izvaja proaktivna politika in načrtujejo ostri ukrepi. Če se ob prvi najdbi teh organizmov ne odzovemo ustrezno hitro in ne ustavimo njihovega širjenja, bi posledice nenadzorovanega širjenja teh organizmov lahko povzročile velike ekonomske in ekološke posledice za slovenske gozdove in tudi celoten evropski prostor.

Karantenski škodljiv organizem je tudi hrošč jesenov krasnik (Agrilus planipennis), ki povzroča sušenje in propad jesenov ter tudi brestov in orehov.

V septembru 2020 je Gozdarski inštitut Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije organiziral prvo simulacijsko vajo za primer najdbe jesenovega krasnika v Sloveniji. Simulacija je bila izvedena v okviru projekta CRP V4-1823 »Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov« v okolici Brežic.

V reportaži predstavljamo, kaj bi pomenil prihod jesenovega krasnika za Slovenijo in kako se moramo nanj čim bolje pripraviti, da bomo uspešno obvarovali naše gozdove.

Vabljeni k ogledu! In deljenju!

Simulacijska vaja za primer najdbe karantenskega škodljivca jesenovega krasnika

Gozdarski inštitut Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije v petek, 25. septembra 2020, v gozdu pri kraju Slogonsko v bližini Brežic organiziral simulacijsko vajo na terenu. Simulacijska vaja je bila izvedena kot del projekta CRP V4-1823 »Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov«. V simulaciji smo želeli predstaviti, na kakšen način poteka odziv v primeru najdbe še posebej nevarnih gozdu škodljivih organizmov, ki so v EU opredeljeni kot karantenski škodljivi organizmi. Ti organizmi bi namreč lahko prinesli velike ekonomske in ekološke posledice za celoten evropski prostor. EU si zato prizadeva na različne načine preprečiti vnos teh škodljivcev na območje EU, ob morebitnem vnosu pa hitro in odločno ukrepati.

Ena izmed takih karantenskih vrst je hrošč jesenov krasnik (Agrilus planipennis), ki izvira iz Azije. Jesenov krasnik v Sloveniji še ni bil najden. Pojavlja se v Rusiji in Ukrajini, od koder se že širi proti zahodu. Jesenov krasnik bi lahko povzročil veliko škode na jesenih, ki so pomembni gradniki evropskih gozdov, saj se zaradi vrtanja ličink jesenovega krasnika napadena drevesa popolnoma posušijo.

S terensko vajo smo želeli simulirati korake sporočanja, hitrega odzivanja, ukrepanja na terenu in koordinacije z vsemi vpletenimi na hipotetičnem primeru najdbe jesenovega krasnika v Sloveniji. Za mesto najdbe je bilo izbrano drevo jesena v okolici Brežic, kjer se je odvijal tudi terenski del simulacije.

Po uvodni predstavitvi namena simulacije vodje projekta dr. Barbare Piškur smo se ob upoštevanju vseh navodil NIJZ za preprečevanje širjenja novega korona virusa odpravili do lokacije izbranega hipotetično napadenega drevesa. Predstavljeni so bili prvi simulirani koraki, ki so teoretično stekli od sporočila revirnega gozdarja o najdbi znakov napada jesenovega krasnika Zavodu za gozdove Slovenije, do preverjanja najdbe na terenu in uradne hipotetične potrditve prisotnosti tega karantenskega škodljivca v Sloveniji. Dr. Maarten de Groot in dr. Andreja Kavčič sta s pomočjo fotografij predstavila biologijo, znake za prepoznavo in vplive jesenovega krasnika. Nadaljevali smo s predstavitvijo ukrepov, ki jih ob najdbi karantenskega organizma predvideva Evropska zakonodaja. Kot učinkovit odziv za zaustavitev širjenja oz. za izkoreninjenje jesenovega krasnika ob prvi najdbi je predviden posek vseh gostiteljskih dreves v radiju 100 m od najdbe in spremljanje vseh gostiteljskih dreves na širšem območju. Matevž Triplat, GIS, je predstavil, kaj takšno ukrepanje pomeni z vidika ekonomske izgube in stroškov hitrega ukrepanja ter potencialne zaplete zaradi kompleksne lastniške strukture gozda.

Na simulacijski vaji smo prikazali odziv na teoretičnem primeru najdbe napada enega drevesa. Izvedli smo posek hipotetično napadenega drevesa in prikazali podroben pregled podrtega drevesa s strani fitosanitarnih preglednikov. Slednji je vključeval vizualni pregled drevesa in preverjanje prisotnosti značilnih odprtin v obliki črke »D« ter iskanje značilnih rovnih sistemov pod skorjo.

Izvedba hitrega odzivanja ob najdbi karantenskega škodljivega organizma v praksi je odprla nekaj novih vprašanj in izzivov, s katerimi smo se seznanili tekom simulacijske vaje. Pomemben del delavnice je bila tudi izmenjava mnenj o izzivih in možnih rešitvah, ki jih prinaša takšno ukrepanje za specifično odzivanje na nivoju Slovenije in v konkretnem primeru. Rezultat simulacijske vaje za jesenovega krasnika bodo tako tudi izhodišča in usmeritve za pripravo ustreznih predpisov in spremembo zakonodaje pristojnim inštitucijam.

Delavnice se je udeležilo 28 predstavnikov iz Gozdarskega inštituta Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Gozdarske inšpekcije in Slovenskih državnih gozdov.

Skupinska fotografija udeležencev na simulacijski terenski vaji za primer najdbe jesenovega krasnika, ki je potekala 24. 9. 2020 v okolici Brežic (foto: Simon Zidar).
Beastie the Bug – maskota Mednarodnega leta zdravja rastlin (foto: Simon Zidar).

Z dogodkom smo promovirali tudi pomen varovanja zdravja rastlin ob Mednarodnem letu zdravja rastlin. Na simulaciji je bila prisotna tudi maskota Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) »Beastie the Bug« (https://beastiebug.eppo.int/bug/56).

Sestanek o ukrepanju ob najdbi karantenskega škodljivega organizma v slovenskih gozdovih

V petek, 4. septembra 2020, je v okviru projekta CRP V4-1823 v prostorih Gozdarskega inštituta Slovenije potekalo srečanje na temo odzivanja ob najdbi karantenskega škodljivega organizma (KŠO) v slovenskih gozdovih. Srečanja se je skupaj udeležilo 18 predstavnikov iz Direktorata za gozdarstvo in lovstvo (MKGP), Sektorja za zdravje rastlin in rastlinski semenski material (UVHVVR, MKGP), Gozdarske inšpekcije (IRSKGLR, MKGP), Fitosanitarne inšpekcije (UVHVVR, MKGP), Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije.

Namen sestanka je bila razjasnitev izbranih vprašanj in dilem, s katerimi se soočamo pri načrtovanju predlogov hitrega ukrepanja v primeru najdbe karantenskih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih. Tekom srečanja smo na predstavili rezultate ankete o mnenjih gozdarske strokovne javnosti glede karantenskih škodljivih organizmov in ukrepov ter pripravili hiter pregled dokumentov in zakonodaje, ki urejajo področje KŠO. Sledila je predstavitev objekta simulacijske vaje, stroškov in potencialnih problemov, ki nastanejo ob izvedbi izkoreninjenja KŠO v gozdovih. Na koncu smo razpravljali o odgovornosti posameznih inštitucij/organov v primeru najdbe karantenskih organizmov v Sloveniji in pristojnosti izdaje odločb za posek napadenih ali okuženih dreves v gozdu.

Sestanek je močno vzpodbudil dialog med pristojnimi inštitucijami/organi, ki obravnavajo ukrepanje ob najdbi karantenskega škodljivega organizma v gozdovih in izpostavil nejasnosti, ki zahtevajo potrebne uskladitve, da bomo pri varovanju gozdov pred karantenskimi škodljivimi organizmi hitri in učinkoviti.